
V največji vladni stranki Gibanje Svoboda obžalujejo, da je nasprotnikom zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja z manipulacijami uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. "Pri tem zakonu ne gre za nobeno zastrupljanje in ubijanje, ampak za sočutje, spoštovanje in dostojanstvo," je poudarila poslanka Svobode Tereza Novak. Da je zakon dober in da ga bodo na referendumu zagovarjali, je napovedal tudi premier Robert Golob. V društvu Srebrna nit, ki je sodelovalo pri pripravi zakona, pa pobudnikom referenduma očitajo "zavajajoče strašenje" pred evtanazijo, ki se sploh ne uvaja.
Pobudniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pod vodstvom Aleša Primca so do danes zbrali zadostno število podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Kot je dejal Primc, jim je uspelo zbrati več kot 43.000 podpisov. Potrebovali so jih sicer najmanj 40.000. Pobudniki referenduma zakonu nasprotujejo, ker menijo, da krši nedotakljivost človeškega življenja.
"Žal nam je, da je predlagateljem zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uspelo zmanipulirati toliko ljudi, da so zbrali dovolj podpisov, da moramo iti ponovno na referendum," pa je poudarila poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak.
Zakon je po njenih navedbah vse kaj drugega kot to, kar so ljudem predstavljali pobudniki referenduma. "Pri tem zakonu ne gre za nobeno zastrupljanje in ubijanje, ampak za sočutje, spoštovanje in dostojanstvo do vseh tistih, ki ob koncu svojega življenja neznosno trpijo in prosijo, naj jih država ne pusti na cedilu," je povedala Novak in dodala, da zakon vsebuje številne varovalke pred morebitnimi zlorabami.
Novak: Referendum bo verjetno pred volitvami
Novak je poudarila, da so pri pripravi zakona upoštevali tudi pripombe zdravniških organizacij: "V tem zakonu ni možnosti evtanazije, s čimer smo upoštevali mnenje zdravnikov, da nočejo biti glavni akterji pri teh postopkih. Imajo možnost ugovora vesti, lahko povedo svoje mnenje, tako da jih v resnici z ničimer ne zavezujemo."
Predlagateljem zakonodajnega referenduma je očitala, da so ignorirali voljo ljudi, ki so se na posvetovalnem referendumu junija lani podprli ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. "Dodatna možnost ne jemlje pravic, ampak jih dodaja. Vsi, ki to razumemo, bomo morali iti še enkrat na referendum. Aktivirati se bomo morali tisti, ki bi radi živeli v državi, ki bo ob groznih stiskah, ko so izčrpane vse druge možnosti, ljudem znala ponuditi roko in priskočiti na pomoč," je dodala.
Na vprašanje, ali bi referendum lahko potekal hkrati z državnozborskimi volitvami, ki bodo predvidoma marca 2026, je odgovorila, da se bodo o tem še pogovorili, a da bo referendum verjetno pred volitvami. Ob tem je tudi poudarila, da zakona ne bodo spreminjali in da bo ostal takšen, kot je bil sprejet v državnem zboru.
Golob: Z zakonom smo zadovoljni in ga bomo zagovarjali na referendumu
Da so z zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zadovoljni in da ga bodo zagovarjali na referendumu, je ob robu vrha Evropske politične skupnosti v Koebenhavnu poudaril tudi premier Robert Golob.

Kot je dejal, bi lahko zakon, ki je urejal področje prostovoljnega končanja življenja, potrdili že lani, vendar so se takrat odločili za posvetovalni referendum. Volivci so se na referendumu po besedah Goloba zelo prepričljivo odločili, da želijo imeti tako zakonodajno možnost. "V tem duhu je bil pripravljen zakon," je poudaril Golob.
Predsednik vlade je ob tem dodal, da z referendumom sicer ni nič narobe, vendar verjame, da "bodo ljudje na referendumu ponovno izpričali enako voljo". Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti glasovala večina udeleženih volivcev, ki bodo hkrati predstavljali vsaj petino vseh volilnih upravičencev.
SD: Ljudje so svoje mnenje o tej temi enkrat že izrazili
Podobno kot v Svobodi tudi v SD poudarjajo, da so ljudje o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja že odločali na posvetovalnem referendumu. Po navedbah pravosodne ministrice in podpredsednice SD Andreje Katič bo izid novega referenduma verjetno podoben rezultatu prejšnjega.

Katič je po seji vlade dejala, da jo v luči referenduma skrbi predvsem posledično zadrževanje drugih zakonskih predlogov, ki bodo do uveljavitve zakona, če bodo seveda volivci tako odločili, čakali na obravnavo.
Med njimi je izpostavila tudi novelo kazenskega zakonika, s katero ministrstvo za pravosodje po njenih navedbah odpravlja pridržke k istanbulski konvenciji, vsebuje pa tudi druge pomembne določbe, med drugim s področja boja proti terorizmu.
Levica: Ta pravica ne bi smela biti predmet politikantskega nagajanja z referendumi
V najmanjši vladni stranki Levici so prav tako poudarili, da so se volivci o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja že izrekli lani na posvetovalnem referendumu in da se je večina strinjala, da spremembo uresničimo.

"Primc bi rad ponavljal referendume, dokler ne dobi rezultata, ki mu ustreza. To ni demokracija, temveč podcenjevanje volivcev, zloraba pravice do referenduma in politično izsiljevanje na račun trpečih," so navedli v Levici. Poudarili so, da so pri zbiranju podpisov izdatno pomagale Rimskokatoliška cerkev in nekatere druge verske organizacije, ki da se "tako kot pri splavu, tudi tu želijo vtikati v pravico vsakega od nas, da odloča o svojem telesu".
Zakon nikogar v nič ne sili, ozko in natančno določeni skupini neozdravljivo bolnih pa daje možnost izbire, poudarjajo v Levici. Po njihovih navedbah gre pri tem za pravico slehernega posameznika do osebnega dostojanstva in odločanja o svojem življenju, ki ne bi smelo biti predmet "politikantskega nagajanja z referendumi".
Srebrna nit: Nasprotniki zakona zavajajoče strašijo pred evtanazijo, ki je ni v zakonu
V društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost, ki je sodelovalo pri pripravi zakona, pa so nasprotnikom zakona očitali, da zavajajoče strašijo pred evtanazijo, ki je sploh ni v zakonu, in da vse, ki zakon podpirajo, označujejo za zastrupljevalce.
Izpostavili so tudi primere, ko so na smrt bolnim osebam med zdravstveno oskrbo preprečili poskus samousmrtitve. V več primerih je prišlo do neupoštevanja njihove vnaprej izražene volje proti oživljanju. "Ti primeri jasno kažejo, da živijo med nami ljudje, za katere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev in si želijo drugačne pomoči," so zapisali v društvu Srebrna nit.
Na zakonodajnem referendumu bodo zato oddali glas podpore zakonu. Glede izida referenduma pa so optimistični in prepričani, da se bo potrdila že izražena volja volivcev, ki so zakonsko ureditev prostovoljnega končanja življenja že podprli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje